S partnerjem se razhajava, kaj naj naredim?


man-couple-people-woman

Prejšnji teden me je poklicala stranka. Miran, kaj naj naredim, s partnerjem se razhajava? Ok, razumem, razumem, koliko časa pa sta že imela težave? Že nekaj let, zadnje čase vedno hujše. Razumem, razumem, pravim. Ne razumem pa, zakaj si se šele sedaj odločila, da poiščeš pomoč, kaj ni bilo možnosti, da me pokličeš vsaj kak teden prej???

Takšne in podobne zgodbe velikokrat slišim. Področja so različna, partnerstvo, finance, vizija za življenje. Piše mi gospa, ki ima neke težave, vendar ni tako hudo. Pravi, da še ni tako hudo, da bi rabila pomoč Coacha. In potem izmenjava par emajlov in mi omeni, da mora gledati na vsak evro, ko gre v trgovino, ker je že tako brez denarja in včasih sploh ne more iti. In še ni tako hudo, da bi rabila pomoč. Še ni tako hudo, ali pa je že skoraj prepozno?

Zakaj nam je tako težko poiskati pomoč, zakaj se tako težko odločimo, tako dolgo vztrajamo in poskušamo sami reševati svoje težave in situacije, čeprav brez uspeha?

Prvi razlog je povezan z našim pojmovanjem naše vrednosti. Kaj je naša vrednost? Naša vrednost, za Slovence, je naš rezultat. Moja vrednost je moja služba, moja izobrazba, moj avto, moja hiša, moji dosežki. In do rezultata moram priti sam. In če je nekaj s tem narobe, je nekaj narobe z mano. Če prosim za pomoč, pokažem svojo šibkost. Bom pa že sama rešila. In potem se ujamemo v tok starih misli in prepričanj. Kaj res rabiš pomoč, kaj res tega ne moreš rešiti sama? Kaj si bodo pa sosedje mislili? Kaj bodo pa ljudje rekli, da nekam hodiš? Saj še ni tako hudo. Malo pa moraš že potrpeti. To boš pa ja zdržala. Sprijazni se. Vsega pa res ne moreš imeti. Saj bo bolje! Znana slovenska modrost. Bo že!

Bo že? Zakaj že? Kako že? Od česa že? Sprememba v življenju se zgodi, ko nekaj novega pride v naše življenje. Novo spoznanje, novo razumevanje in nova energija. Več časa, kot čakamo, da vprašamo za navodila, da prosimo za pomoč, težje pridemo nazaj na pravo pot.

Si predstavljate, da potujete po neznani deželi. Zdi se vam, da ste na napačni poti, imate slab občutek, vendar nočete vprašati za pot. Ker vas je strah, ker vas je sram, ker ste preponosni. Ker si bodo ljudje marsikaj mislili o vas. Karkoli že je. Dlje, kot odlašate, bolj se oddaljujete od prvotnega cilja. In če ste na poti z avtomobilom, več goriva porabite.

In potem končno vprašate. Od tega, kako daleč ste zavili s poti, je odvisna cena vrnitve. Včasih se dolgo časa vozimo v nasprotno smer in potem želimo nazaj in smo presenečeni, da je vrnitev precej draga. “Toliko denarja pa nisem pripravljen plačati.” Ne vem, kaj naj ti rečem? Pa ostani tukaj. Če hočeš iti v Maribor, pristaneš pa v Portorožu je strošek vrnitve čas, ki ga boš dodatno porabila za pot, energija in potrpežljivost za vožnjo, bencin in mogoče še strošek vmesnih postankov in malice.

Ko opaziš, da si zašla s poti, je najbolje, da takoj vprašaš za usmeritev. In potem se moraš zavedati, da večinoma ni dovolj samo, da dobiš novo usmeritev, ampak potrebuješ tudi znanje in trening, da v prihodnosti ne boš več zašla s svoje poti. Vse preveč ljudi je namreč hitro zadovoljnih, ko pridejo nazaj na pravo pot, da pozabijo, da v resnici nimajo znanja in sposobnosti, da se obdržijo na pravi poti. In niso pripravljeni investirati v svoje znanje in sposobnosti. Do naslednjič, ko se zopet izgubijo in iščejo pomoč.

Vsi smo se rodili kot otroci in vsi nekoč nismo imeli znanja. In sodbe se bojijo samo ljudje, ki sami sodijo. Naj te ne bo strah, naj te ne bo sram. Ne čakaj in nehaj se vrteti v krogu. Poišči znanje in poišči pomoč. Tvoje življenje je samo eno. In zaslužiš si, da ga živiš veličastno.